Cene lektoriranj so v veliki meri odvisne od tega za kakšen dokument gre in v katerem jeziku je bil dokument napisan. Če je npr. besedilo napisano v tujem jeziku, npr. angleščini potem so cene lektoriranj takšnega dokumenta lahko precej višje v primerjavi z lektoriranjem slovenskega dokumenta. Cena lektoriranja v danem jeziku pa je lahko tudi višja če gre za posebno zahteven dokument. V splošnem velja da cene lektoriranj na stran lahko segajo od okoli 1 EUR pa tudi vse do okoli 10 EUR, preračunano za stran dokumenta.
Eden izmed razlogov, da v Evropski Uniji obstaja veliko povpraševanje po prevajanju je dejstvo, da v Evropski Uniji obstaja 23 uradnih jezikov. Evropska Unija sicer šteje 27 držav članic. To večjezikovnost Evropska Unija uporablja tako v upravi kot v zakonodaji. Evropska Unija je tako kar dober delodajalec za prevajalce, saj kot že zgoraj omenjeno, potrebuje veliko prevajalcev, po drugi strani, pa je tudi delovno mesto v tem času krize relativno zanesljivo in tudi plače so lahko relativno visoke, zlasti velja to če prevajalci prihajajo iz držav članic EU, kjer povprečni nivo plač ni visok glede na povprečje Evropske Unije.
Ena izmed prednost če se ukvarjate z lektoriranjem je gotovo to, da spoznate marsikaj zanimivega, česar sicer ne bi. Sicer ni prava primerjava, ampak predstavljajte si, da bi bil vaš poklic bil, da 8 ur na dan berete novice, knjige, priročnike, navodila,… 8 ur na dan, skoraj 250 dni v letu, to je veliko časa, da prebereta marsikaj ne samo zanimivega, temveč tudi koristnega. Pogosto lahko pri tem naletite tudi na stvari, ki jih lahko potem uporabite v svojem lastnem življenju. In kar je najbolj pozitivno pri tem, je da ste bili za vse to še plačani (plačilo lektoriranja). Seveda je s tega vidika koristno da lektorirate karseda različna področja in ne npr. samo ozko usmerjene dokumente.
Prevajanje tekstov je pogosto zahtevno, še zlasti če gre za besedila iz katerega naslednjih področij: finance (npr. letna poročila), prava (npr. pogodbe), medicine (npr. recepti za zdravila), tehnična navodila oziroma priročniki. V takšnim primerih je pravilnost vsake besede še dodatno pomembna in takrat je smiselno, da prevod skušate izboljšati še z lektoriranjem besedila. Lektorski pregled lahko tudi sicer, v primerih enostavnejših besedil, pomembno izboljša kakovost prevoda.
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani ponuja široko zbirko slovarjev in drugih virov, ki so lahko koristni za lektoriranje. Tako so na voljo slovarji za najpomembnejše jezike – angleščina, francoščina, nemščina,…. Do slovarjev je dostop možen tako iz Univerze v Ljubljani kot tudi preko spleta.
Več informacij o slovarjih najdete na spletni strani:www.ctk.uni-lj.si/Slovarji/
Ena izmed nalog, s katerimi se soočajo študenti, ki končujejo diplomske naloge oziroma diplomanti na magistrskem študiju je izdelava naloge v končni, lektorirani obliki. Lektoriranje diplomskih nalog je tako eno izmed številnih vrst lektoriranja, s katerimi se soočijo lektorji. Pri lektoriranju diplomskih nalog je koristno, da lektor pozna področje, s katerim se ukvarja diploma, zlasti če gre za strokovno ožje usmerjeno tematiko. Največ težav ponavadi povzročajo diplome s področja financ, medicine, tehnike. Pri tem si lektor pogosto lahko pomaga ne le z ustreznimi strokovnimi slovarji, temveč tudi z spletom, kjer lahko preko iskalnikov pogosto najde pojasnila zapletenejših tematik.
Z vse večjo globalizacijo tudi slovenskih podjetij je pomen obvladanja čimveč jezikov porasel. Inštrukcije jezikov so tako v današnjem času še vedno povpraševane. Največ povpraševanja so po pričakovanju deležne inštrukcije angleščine, kar odraža dejstvo angleščine kot glavnega svetovnega jezika. Glede na našo sosedstvo in zgodovino so zanimive tudi inštrukcije nemškega jezika, medtem ko je po ostalih jezikih manj povpraševanja. Med to skupino jezikov morda nekoliko izstopajo še inštrukcije romanskih jezikov, med katerimi sta najbolj zanimivi francoščina in italijanščina.
Na spletni strani:
http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html
lahko dostopate do slovarja slovenskega knjižnega jezika.
Na spletni strani:
http://isjfr.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/node/20
najdete zanimive informacije o inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša je državno središče za sistematično spremljanje in razlago interpreacijo slovenskega jezikovnega gradiva.
….
Lektoriranje in prevajanje si lahko izboljšamo tudi tako, da si tekst, ki ga pregledujemo sprintamo na barvni papir.
Kot pripomoček za prevajanje angleščine vam lahko prav pride naslednja spletna stran:
http://www.m-w.com/
Še ena spletna stran, ki vam lahko koristi pri lektoriranju je slovar slovenskega knjižnega jezika, ki je dostopen na naslednjem naslovu:
Dober pripomoček za prevajanje oziroma prevajalci, pa tudi za lektorje je večjezična terminološka zbirka Evroterm, ki jo najdete na spletnem naslovu: Evroterm.
Tole bo lektorski blog, kjer se bo skušalo predstaviti predvsem nekaj koristnega, z added value,
z vseh področij povezanimi z lektoriranjem besedil, drugih dokumentov, multimedije,…
Lektoriranje, lektorji, prevajanje jezikov 